»Za gledališče je to izjemna pridobitev. Po 30 letih bomo pridobili tako gledališče, kot si ga je v načrtih zamislil arhitekt Vojteh Ravnikar.«

»Otrokom gledališče ni le v zabavo, ampak jim v tem divjem času predstavlja nujo.«

»Za zdaj ni prav nobenih obljub, da bo za gledališča v prihodnje kaj bolje.«

»Ampak v gledališču je zares specifično to, da delamo z igralkami in igralci, ki so sami sebi svoj lasten material.«

»Spopad z naivnostjo, ki vodi v pogubo.«

»Nenehno ustvarjanje, ki te povleče, je kot neke vrste droga. Potem so tu ljudje v teatru, ves čas si v stiku z literaturo, z zanimivimi ljudmi. Mislim, da je to glavni razlog. In ta neposreden stik z gledalci.«

»Dovolj z besedami... Hitro, raje akcija, da bo prostor še za en trenutek svobode.«

»... v katerem umetnik ustvari svoj imaginarni svet, ga odpre za ljudi in jih povabi vanj. V njem uprizarja in pripoveduje zgodbe, pri čemer intenzivno gradi dialog z občinstvom, da bi navezal (osebni) stik z njim in ga – oziroma da bi se z njim – za kratek čas povezal v skupnost. T. i. interaktivnost, ki je prepoznavna značilnost uličnega gledališča, ustvari posebno atmosfero, zato je srečanje z uličnimi umetniki več kot to; je edinstveno in neponovljivo doživetje.«

»Na začetku se smejimo tem malim predsednicam, potem pa vse bolj z grozo strmimo v njihove travme.«